
Krašnji vrh
Kjer se utrip umiri, telo napolni in pogled razjasni.
Obiščite nas na Krašnjem vrhu in se prepričajte sami.
Krašnji vrh, planinska koča in razgledni stolp
Krašnji vrh je hribček, ki se dviga na 542 m nadmorske višine. Lociran je v južnem obrobju Gorjancev, severno od vasi Radovica.
Na hribčku se razteza tudi istoimenska vas Krašnji Vrh, kjer kljub od središča Metlike precej oddaljeni in pozimi težko dostopni legi, še vedno živi nekaj domačinov.
Na vrhu hriba je zelenica s planinskim domom Planinskega društva Metlika, ki je odprt ob nedeljah. Turisti, kolesarji, pohodniki, domačini in drugi obiskovalci se lahko osvežijo s pijačo in pridobijo informacije o naravnih znamenitostih v okolici.

V neposredni bližini doma stoji 17 metrov visok razgledni stolp, s katerega je v jasnem vremenu mogoče videti daleč na jug – celotno Belo krajino ter Hrvaško vse do Kleka in vrhov Velebita. Stolp je bil postavljen leta 2002 s pomočjo helikopterja Slovenske vojske, saj konstrukcije zaradi velikosti ni bilo mogoče prepeljati skozi vas. Pri postavljanju so pomagali gorski reševalci in naši člani.








Kako iz Metlike na Krašnji vrh?
Bela krajina je pokrajina kraškega tipa in je bogata s kraškimi pojavi, ki nastajajo z raztapljanjem apnenca. Tako samo s pogledom okrog sebe v gozdu najdemo žlebiče in škraplje, veliko je skalnatih površin, tla so ob večjih deževjih prepojena z vodo in podzemnimi vodotoki.
Temu pričajo tudi bližnje naravne lepote, le nekaj 10 metrov od koče je urejena naravna plezalna stena. Pobudnik za ureditev je bil naš član in markacist Martin Težak, ki uživa v vsakem kotičku narave. Poleg stene se dviga tudi s klini opremljena kamnita špica, ki smo jo pred kratkim poimenovali Martinov steber.




Vodotoki in hudourniki so najbolj zanimivi spomladi, pozimi ali jeseni, v času večjih padavin. V neposredni bližini plezalne stene se nahaja izvirček Podgrič, ki poleti presahne, nižje pod Krašnjim vrhom pa teče izvir Orehovec. Voda je kristalno čista in primerna za osvežitev, nad njo pa v kapelici bedi Lurška Marija.
Izvir se steka v kal, ker za Belo krajino ni običajno, le 40 % kalov se napaja na takšen način. Običajno se kali polnijo z vodo ob deževju. V preteklosti je kal služil za napajanje živine, kot vir vode za pitje ali za pranje, danes pa se je zaradi modernega načina življenja uporaba v te namene opustila. Kljub temu je pomemben kot življenjski prostor različnih rastlinskih in živalskih vrst, s čimer se ohranja biotska raznovrstnost.



Ko smo ravno pri naravnih znamenitostih velja omeniti tudi brezno Pečenjevka, ki se nahaja ob planinski poti iz Metlike na Krašnji vrh skozi Bojanjo vas. Brezno je globoko 98 m, nato pa se razteza še 230 m v dolžino. Vanj se ob velikem deževju steka potok Jamnik, ki pada okrog 50 m v globino.
Zanimiv je zapis Jureta Tičarja iz Jamarskega kluba Brežice, ki je skupaj s svojimi kolegi od leta 2005 do 2011 brezno večkrat raziskal: Pečenjevka, Tičar.



Narava in ljudje so bili vedno prepleteni, v preteklosti pa so bili veliko bolj povezani, kot danes. Tako kot z naravo pa so bili vedno povezani tudi z vero. Pod vrhom Krašnjega vrha tako stoji skromna baročna cerkev iz 18. stoletja, posvečena Sveti Trojici.
Planinci vsako leto darujemo mašo v tej cerkvici ob našem praznovanju praznika dela, 1. maja, ki ga po maši priredimo na naši zelenici pred kočo.




Planinsko društvo Metlika
Telefon
Predsednik Matjaž Plut – 041 817 899
Dežurstvo
Poletni čas: ob 20. uri
Zimski čas: ob 18. uri
Na Krašnjem vrhu
Vsako nedeljo (do mraka)

0 odgovorov na “”